Objava rezultatov raziskave o računalniški in informacijski pismenosti ICILS 2013

V mednarodni raziskavi ICILS 2013 je med 22 državami sodelovala tudi Slovenija. Osmošolci so reševali preizkuse znanja, zbranih pa je tudi mnogo podatkov o različnih dejavnikih in okoliščinah učenja tiste računalniške in informacijske pismenosti, ki mladim omogoča enakopravno sodelovanje v sodobni družbi.

Rezultati v celoti niso najbolj vzpodbudni. Kakor so zapisali v mednarodni predstavitvi za javnost v Brusllju, 20. 11. 2014, “le 2 % učencev uporablja svoje kritično mišljenje, učiteljem pa manjka samozavest za poučevanje bistvenih IKT spretnosti”.

Slovenija se je uvrstila med 7. in 10. mesto med 14 državami, ki so dosegle umestitev na mednarodne lestvice.

icils rezultati

Vabljeni k ogledu več rezultatov na nacionalni spletni strani raziskave ICILS.

Priprave na raziskavo v šolskem letu 2014/2015

Pripravljamo se na merjenje znanja matematike in naravoslovja na velikem vzorcu osnovnih šol in vseh gimnazijah. Raziskava bo pri nas posebno pozornost namenila problemu nizke motivacije za učenje in znanje matematike ter fizike med osnovnošolci in primerjavam znanja med različnimi skupinami maturantov. Do decembra bomo v raziskavo povabili vzorčene šole in se dogovorili za izvedbo merjenja znanja v aprilu 2015.

Splošna predstavitev ozadja raziskave: O TIMSS 2015

Vsebinska izhodišča:

 

Izvedba raziskave TIMSS v šolah v aprilu 2014

V mesecu aprilu v vzorčenih osnovnih šolah in gimnazijah izvajamo šesti krog raziskave TIMSS. Vabimo učiteljice, učitelje, ravnateljice, ravnatelje, maturantke in maturante, učenke in učence ter starše, da se seznanijo z raziskavo.

 

 

Izhodišča TIMSS 2015

Nov cikel raziskave TIMSS 2015 se je z analizami kurikula in posodabljanjem izhodišč raziskave glede na TIMSS 2011 začel februarja letos. V maju smo sodelujoče države sprejele dokončen dogovor o obsegu vsebin preizkusov znanja. Matematiki in naravoslovci  smo napisali prvo množico nalog. Do začetka jeseni je mednarodni koordinacijski center pripravil knjižico izhodišč Frameworks TIMSS 2015, pri nas pa smo pripravili njeno slovensko izdajo: Izhodišča TIMSS 2015. Objavljene so matematične in naravoslovne vsebine, ki jih bodo zajeli preizkusi znanja za četrtošolce in osmošolce ter dejavniki, o katerih bomo zbirali podatke z vprašalniki za učence, učitelje, ravnatelje in starše četrtošolcev. Knjižica je prosto dostopna za vse. Vabimo k branju!

Poročilo o povezanosti branja, matematike in naravoslovja

Jeseni je izšlo mednarodno poročilo o odnosu med znanjem branja, matematike in  naravoslovja pri četrtošolcih. Dostopno je po poglavjih ali v celoti, dodana je tudi podatkovna baza in priročnik za analiziranje na mednarodni spletni strani.  Slovensko poročilo je v pripravi.

Mednarodno poročilo vsebuje naslednja poglavja:

Vabljeni k branju!

Novo orodje: Prikaz mednarodnih rezultatov

IEA je objavila novo orodje Visualizer za ogled in raziskovanje rezultatov IEA raziskav, med njimi zadnjih dveh, TIMSS 2011 in PIRLS 2011. Aplikacija je v angleškem jeziku. Omogoča nastavitev skupin držav za opazovanje razlik dosežkov. Na žalost ne upošteva intervalov zaupanja. Posebej opozarjamo uporabnike, da rezultati, ki jih vidimo z novim orodjem, ne sporočajo, kateri dosežki se statistično pomembno ločijo od drugih. Več o novi aplikaciji Visualizer je napisano na spletni strani IEA, kjer so na voljo tudi druga orodja za analize IEA podatkov. Navodila so dostopna tukaj.

Objava rezultatov raziskave TIMSS 2011

Rezultati raziskave kažejo, da je naravoslovno in matematično izobraževanje v osnovni šoli v Sloveniji dobro. Slovenija se je prvič uvrstila med nadpovprečne države v vseh 4 kategorijah: z matematičnimi in naravoslovnimi dosežki četrtošolcev in osmošolcev. Vsi trendi v dosežkih iz matematike in naravoslovja v obeh razredih so pozitivni. 

Dostop do rezultatov, objav in poročil.

Pedagoški inštitut je v torek, 11. 12. 2012 na novinarski konferenci predstavil rezultate Mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja, TIMSS 2011. V raziskavi smo izmerili znanje matematike in naravoslovja med učenci četrtega in osmega razreda osnovne šole ter med učenci, učitelji in ravnatelji šol, pa tudi starši četrtošolcev stališča do učenja teh predmetov, podporo učenju doma, v razredu in šoli ter v predšolski dobi.

V raziskavi je na mednarodni ravni sodelovalo je okoli 260 000 četrtošolcev in 240 000 osmošolcev iz 63 držav in 14 šolskih sistemov po svetu. Zbranih je več kot 600 podatkov o učenju za vsakega učenca. Izračunanih je bilo več kot 30 lestvic dosežkov in 20 lestvic  kazalcev dejavnikov, ki se povezujejo z dosežki. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 4492 četrtošolcev iz 195 šol in njihovi starši, 243 razrednih učiteljic in učiteljev sodelujočih učenk in učencev, 4415 osmošolcev iz 187 šol, 523 učiteljic in učiteljev matematike, 900 učiteljic in učiteljev biologije, fizike, geografije in kemije sodelujočih učencev 8. razreda ter ravnatelji vseh sodelujočih šol. Raziskavo je na šolah pomagalo izpeljati 205 šolskih koordinatorjev in koordinatoric.

Slovenija je v TIMSS 2011 dosegla 513 točk in 21. mesto med 50 državami v matematiki pri četrtošolcih, 520 točk in 20. mesto med 50 državami v naravoslovju pri četrtošolcih, 505 točk in 13. mesto med 42 državami v matematiki pri osmošolcih ter visokih 543 točk in 6. mesto med 42 državami v naravoslovju pri osmošolcih. Pri naravoslovju in matematiki četrošolcev je imelo 17 držav višji dosežek od Slovenije, pri naravoslovju osmošolcev je imelo 5 držav (Singapur, Tajvan, Južna Koreja, Japonska, Finska) višji dosežek od Slovenije in pri matematiki osmošolcev je imelo 8 držav (Južna Koreja, Singapur, Tajvan, Hong Kong, Japonska, Ruska federacija, Izrael, Finska) višji dosežek od Slovenije. Pred Slovenijo je bilo po dosežku iz biologije 5 držav (azijske države in Finska), po dosežku iz kemije sta bili boljši 2 državi (Singapur in Tajvan), po dosežku iz fizike je bilo višje 5 držav (azijske države in Ruska federacija), po dosežku iz ved o Zemlji pa le Finska. Trendi  dosežkov so vsi pozitivni. Znanje se je od leta 2007 najbolj povečalo pri četrtošolcih na vseh področjih matematike in pri naravoslovju v živi naravi, pri osmošolcih pa na matematičnem področju podatkov in verjetnosti ter v naravoslovju pri kemiji in vedah o Zemlji.  Med osmošolci se je od leta 2007 povečalo znanje matematičnega sklepanja, pri naravoslovju pa pri poznavanju dejstev. V Sloveniji so se od leta 2007 povečali tudi deleži četrtošolcev, ki so dosegli vse mejnike matematičnega znanja razen najvišjega, pri naravoslovju v osmem razredu pa se je povečal delež učencev, ki dosegajo najvišje znanje. Slovenija je med manjšim številom držav, ki so pri vseh mejnikih znanja matematike pri četrtošolcih in  mejnikih naravoslovja pri osmošolcih glede na leto 1995 dosegle zvišanje deleža učencev, ki jih dosegajo.

Vzorec šol je bil prilagojen potrebam regijskih analiz. Pokazalo se je, da so dosežki učencev v regijah tako razpršeni, da razlike med regijami večinoma niso pomembne. Povprečja v posameznih regijah odstopajo za 6 % navzgor in navzdol od slovenskega povprečja. Po dosežkih v četrtem razredu izstopata Osrednjeslovenska in Gorenjska regija. Po dosežkih v osmem razredu izstopajo Notranjsko-kraška, Goriška in Osrednjeslovenska regija. Razlike med šolami so večje, okoli 200 točk. 3 šole so v 4. razredu dosegle več kot 550 točk iz matematike in presegle finski povprečni dosežek. 11 šol je v osmem razredu doseglo več kot 545 točk in bi se uvrstile med povprečna dosežke Ruske federacije in Japonske. 30 šol je v 8. razredu preseglo finski povprečni dosežek iz matematike. Pri naravoslovju sta 2 šoli s povprečnim dosežkom presegli vse povprečne dosežke držav v raziskavi, 35 šol pa je v osmem razredu doseglo več kot 560 točk in bi se uvrstile takoj za najboljšim Singapurjem.

Raziskava je pokazala, da se z višjimi dosežki četrtošolcev po svetu in pri nas pozitivno povezujejo zgodnje matematične izkušnje in aktivnosti v vrtcu in s starši, večja podpora domačega okolja učencem pri učenju matematike in naravoslovja, ter večja učenčeva samozavest in naklonjenost do predmeta. Slovenski učenci so predmetom manj naklonjeni kot v večini drugih držav, samozavest učencev pa je nadpovprečno visoka. Večja naklonjenost in večja samozavest pozitivno vplivata na dosežke na vseh podoročjih, razen v biologiji. Po svetu so z višjimi dosežki povezane šole, ki imajo manj problemov z disciplino, ki imajo vpisan večji delež otrok iz ekonomsko privilegiranih družin in so dobro opremljene. Pri nas ti dejavniki večinoma niso povezani z dosežki, z izjemo izpostavljenosti medvrstniškemu nasilju v četrtem razredu, ki je negativno povezana z dosežki iz matematike in naravoslovja. Mnenja učiteljev so bila osnova za določitev dejavnikov izvedbe pouka. Med drugim se je pokazalo, da v Sloveniji tudi dejavniki, ki po presoji učiteljev ovirajo pouk, ne vplivajo na končno znanje učencev.

Raziskava se z objavo podatkovnih baz v januarju zaključi na mednarodni ravni. Na nacionalni ravni bomo opravili še vrsto analiz, med drugim regijskih analiz in analiz dejavnikov, povezanih s  poučevanjem. Februarja 2013 se začenja nova raziskava TIMSS 2015, v katero je Slovenija že povabljena.  Raziskava bo izmerila trende v znanju  za četrti in osmi razred osnovne šole in za zadnji letnik preduniverzitetnega programa srednje šole, ki je namenjen vzgoji bodočih naravoslovnih, tehniških in matematičnih strokovnjakov ter inženirjev. Področje STEM (science, technology, engineering and mathematics fields of study) postaja v svetu vse pomembnejši dejavnik razvoja držav.

 

Odzivi šol na dosežke učencev v raziskavi TIMSS 2011

V pomladnih mesecih so med učitelji in učiteljicami na šolah potekale razprave o dosežkih njihovih učencev v TIMSS 2011. Po analizi prispelih poročil o razpravah s 156 šol od 205 šol, ki so sodelovale v raziskavi TIMSS 2011, smo pripravili knjižico Odzivi šol na dosežke učencev v raziskavi TIMSS 2011. Do mednarodne razglasitve izsledkov raziskave (11. decembra 2012) je knjižica dosegljiva z geslom za sodelujoče šole in v raziskovalne namene. Po mednarodni objavi bo dostopna brez omejitve.

Knjižica prikazuje analizo odgovorov na splošna vprašanja o odnosu šol do dosežkov in razlogih zanje ter načrtih in ciljih šol za razvoj svojega matematičnega in naravoslovnega poučevanja. Iz poročil s šol smo izluščili nekaj prevladujočih problemov trenutnega matematičnega in naravoslovnega izobraževanja v osnovni šoli pri nas. Šole ugotavljajo, da je pomanjkanje bralne pismenosti zaznaven problem. Prenizka bralna pismenost izrazito vpliva na manjše sposobnosti otrok pri izkazovanju matematičnega in naravoslovnega znanja. Učitelji in učiteljice so ugotovili, da na znanje otrok ugodno vpliva vertikalno sodelovanje in povezovanje med učitelji na šoli v usklajevanje poučevanja vsebin po obsegu in globini. Motivacija učencev za izkazovanje znanja je po mnenju učiteljev v višjih razredih močno povezana z namenom preverjanja in je pri mnogih učencih velika le, če gre za ocene. Učitelje in učiteljice skrbi nizka motivacija za doseganje znanja med bolj sposobnimi učenci in učenkami. Mnoge šole si želijo, ne glede na dosežek učencev, svoje poučevanje izboljšati, da bi se povečalo znanje otrok, tudi z učenjem od uspešnejših šol. Pravijo, da nikoli ne moreš biti še malo boljši.

Število otrok v razredih

V zadnjem času se veliko govori o številu otrok v razredih. Problem aktualnih razprav o normativih pa je interpretacija podatkov različnih mednarodnih raziskav v javnosti. Premajhna pozornost je posvečena temu, s kom se primerjamo. Trenutna vlada si je za cilj zadala doseganje standardov OECD, tako v doseženem znanju in kompetencah, kot v standardih, ki do njih pripeljejo. Vendar je treba razumeti, da so si pri posameznih dejavnikih izobraževanja države OECD zelo različne, še posebej v organizaciji pouka v razredih. Med OECD sodijo tudi azijske države, za katere je značilno zelo veliko število otrok v razredu in visoko znanje, vendar je pogosto z učiteljem ali učiteljico v razredu še asistent oz. asistentka (posnetek pouka na Japonskem). Na svetu pa je tudi mnogo držav z velikim številom otrok v razredih in nizkim znanjem. Beri naprej

Znanje matematike in naravoslovja raste ali pada?

Na šolah pravkar teče merjenje znanja za raziskavo PISA. Vključeni so učenke in učenci, ki so stari 15 let, torej večinoma dijaki in dijakinje srednjih šol. Raziskavi je namenjena velika pozornost zaradi rahlo padajoče slike trendov teh meritev znanja v Sloveniji med letoma 2006 in 2009. V medijih, pa tudi strokovnih razpravah vse pogosteje slišimo posplošeno oceno, da znanje naših otrok pada. Pa je to res? Učiteljem bi naredili krivico, če ne bi v sedanjih težkih časih opozorili na pozitivne rezultate iz preteklosti. Beri naprej