Odzivi šol na dosežke učencev v raziskavi TIMSS 2011

V pomladnih mesecih so med učitelji in učiteljicami na šolah potekale razprave o dosežkih njihovih učencev v TIMSS 2011. Po analizi prispelih poročil o razpravah s 156 šol od 205 šol, ki so sodelovale v raziskavi TIMSS 2011, smo pripravili knjižico Odzivi šol na dosežke učencev v raziskavi TIMSS 2011. Do mednarodne razglasitve izsledkov raziskave (11. decembra 2012) je knjižica dosegljiva z geslom za sodelujoče šole in v raziskovalne namene. Po mednarodni objavi bo dostopna brez omejitve.

Knjižica prikazuje analizo odgovorov na splošna vprašanja o odnosu šol do dosežkov in razlogih zanje ter načrtih in ciljih šol za razvoj svojega matematičnega in naravoslovnega poučevanja. Iz poročil s šol smo izluščili nekaj prevladujočih problemov trenutnega matematičnega in naravoslovnega izobraževanja v osnovni šoli pri nas. Šole ugotavljajo, da je pomanjkanje bralne pismenosti zaznaven problem. Prenizka bralna pismenost izrazito vpliva na manjše sposobnosti otrok pri izkazovanju matematičnega in naravoslovnega znanja. Učitelji in učiteljice so ugotovili, da na znanje otrok ugodno vpliva vertikalno sodelovanje in povezovanje med učitelji na šoli v usklajevanje poučevanja vsebin po obsegu in globini. Motivacija učencev za izkazovanje znanja je po mnenju učiteljev v višjih razredih močno povezana z namenom preverjanja in je pri mnogih učencih velika le, če gre za ocene. Učitelje in učiteljice skrbi nizka motivacija za doseganje znanja med bolj sposobnimi učenci in učenkami. Mnoge šole si želijo, ne glede na dosežek učencev, svoje poučevanje izboljšati, da bi se povečalo znanje otrok, tudi z učenjem od uspešnejših šol. Pravijo, da nikoli ne moreš biti še malo boljši.

Število otrok v razredih

V zadnjem času se veliko govori o številu otrok v razredih. Problem aktualnih razprav o normativih pa je interpretacija podatkov različnih mednarodnih raziskav v javnosti. Premajhna pozornost je posvečena temu, s kom se primerjamo. Trenutna vlada si je za cilj zadala doseganje standardov OECD, tako v doseženem znanju in kompetencah, kot v standardih, ki do njih pripeljejo. Vendar je treba razumeti, da so si pri posameznih dejavnikih izobraževanja države OECD zelo različne, še posebej v organizaciji pouka v razredih. Med OECD sodijo tudi azijske države, za katere je značilno zelo veliko število otrok v razredu in visoko znanje, vendar je pogosto z učiteljem ali učiteljico v razredu še asistent oz. asistentka (posnetek pouka na Japonskem). Na svetu pa je tudi mnogo držav z velikim številom otrok v razredih in nizkim znanjem. Beri naprej